Prvo Tokićevo tekmovanje je bilo v Montpellierju v Franciji, kjer je osvojil pokal ETTU. Preko italijanskega Cagliarija in Ljubljane je v sezoni 2000/2001 prestopil v nemški SV Plüderhausen. Nato se je za tri leta vrnil v Slovenijo, potem pa leta 2003 znova odšel v Nemčijo, kjer je igral za TTC Frickenhausen. V letih 2005/2006 je s TTC Frickenhausen osvojil pokal ETTU, pokal DTTB in nemško ligo. Na evropskem prvenstvu 2007 se je v moški posamični konkurenci uvrstil v četrtfinale.
Bojan Tokić je sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu na Kitajskem, kjer je v tretjem krogu izgubil proti prvaku Ma Linu.
V Sttutgartu na evropskem prvenstvu je osvojil bronasto medaljo v dvojicah.
Oktobra 2011 je na evropskem prvenstvu na Poljskem osvojil bronasto medaljo v konkurenci posameznikov in dvojic. Na olimpijskih igrah leta 2012 je v tretjem krogu izgubil, tokrat s singapurskim Gao Ningom.
Na svojih tretjih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru je v četrtem krogu izgubil proti Dimitriju Ovčarovu. Bojan je vodil z 1: 0, potem ko je odigral najdaljšo tekmo v namiznem tenisu v zgodovini olimpijskih iger in dosegel skupno 64 točk, kar pomeni, da je zmagal s 33 proti 31. Na koncu je izgubil z rezultatom 1:4.
Leta 2017 je osvojil bronasto medaljo tudi na ekipnem evropskem prvenstvu v Luksemburgu.
Skupaj z namiznoteniško reprezentanco (Darko Jorgić, Deni Kožul, Peter Hribar) se je prvič uvrstil na Olimpijske igre v ekipnem delu, to bodo njegove četrte olimpijske igre v karieri.
